Na mnogih koncertih sodobne glasbe na Dunaju, mi je še posebej ostal v spominu celonočni koncert z naslovom Die lange Nacht. Od vseh drugih se je razlikoval po tem, da selektorstvo ni bilo ozko grlo, skozi katero bi se uvrščale na program samo skladbe, ki se podrejajo trenutni avantgardno-stilni usmerjenosti, marveč je koncert dopuščal cel spekter stilno in karakterno različnih skladateljev. S tem se je ta večer tudi oddaljil od največjih pomanjkljivosti sodobnih festivalov, na katerih je podobnost skladb tako eklatantna, da pogosto ljudje brez koncertnega lista pred seboj težko ločijo med posameznimi skladbami. Seveda so tudi tukaj izjeme, nikoli pa taki koncerti ne dosegajo raznolikosti Die lange Nacht. V Ljubljani se je ime koncerta spremenilo v sorodno ime Noč slovenskih skladateljev. Čeprav v naslovu ni bilo besede "dolga ", pa je ta prvi koncert trajal kar od sedme ure popoldne do ene ure ponoči. Odvijal se je hkrati v dveh dvoranah, veliki in mali dvorani Slovenske filharmonije. To je še ena podobnost z dunajskim koncertom, kjer sta hkrati zasedeni obe dvorani Konzerthausa. Vsi umetniki izvajalci prve Noči so priskočili na pomoč skladateljem tudi v tem smislu, da so se z izjemno majhnimi honorarji vedli skoraj sponzorsko do celotnega projekta. Menili so, da bo Noč slovenskih skladateljev postala stalnica. Naslednje leto praznujemo že deseto obletnico Noči, ta najdaljši koncert v slovenskem prostoru pa je postal največji enkratni prikaz sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti. Vsako leto je koncert v pomladanskem času, so pa tudi izjeme, kot npr. v letu 2001, ko je bil večji del koncerta izveden v okviru Mednarodnega violinskega festivala na Bledu, v mesecu juliju. Večkrat pa se je Noč odvijala tudi v časovnem obdobju Slovenskih glasbenih dnevov. Zelo velikokrat je gostovala v dvoranah Slovenske filharmonije, na Noči pa povprečno slišimo do trideset skladb naših avtorjev, večina izmed teh del pa so novitete. Noči je po umetniški plati urejalo že več selektorjev, med njimi Alojz Srebotnjak, Maks Strmčnik, Peter Šavli. Ko sem večkrat sam prevzel oblikovanje Noči, sem bil vesel, da do pravega selektorstva ni prišlo, saj so bila izvedena vsa prijavljena dela, z redkimi izjemami, za katere pa so bili podani drugi vzroki, kot so npr. težave z izvajalci. Noči slovenskih skladateljev želim predvsem to, da bi imela zadosti sredstev, da bi si lahko omislili tudi večje ter bolj raznolike zasedbe ter povabili k sodelovanju naše najuglednejše izvajalce (ki pa so že do sedaj radi sodelovali).