Društvo slovenskih skladateljev (DSS) DSS je strokovno združenje skladateljev in glasbenih piscev (muzikologov in kritikov). Ustanovljeno je bilo 22. decembra leta 1945. Predzgodovino društva lahko vežemo na založniško politiko Glasbene matice (1872-1945) in vrsto glasbenih akcij ter revij kot so: Novi akordi (1901-14), Pevec (1921-38), Zbori (1925-34), Nova muzika (1928-29), ki so načrtno izdajale dela slovenskih skladateljev. Korak naprej pomenijo prizadevanja slovenske sekcije jugoslovanskega združenja skladateljev (Udruženje jugoslavenskih muzičkih autora) v začetku 30. let 20. stoletja, ki so z začetnimi 48 člani postavila jasen delovni koncept za zaščito in uveljavitev slovenskih skladateljev. Tik pred 2. svetovno vojno (1939) se je pripravljala ustanovitev skladateljskega združenja v Ljubljani, ki naj bi izdajalo kompozicije svojih članov, vendar do uresničitve teh načrtov ni prišlo. Šele po letu 1945 se je začelo sistematično delo, ki je pripeljalo do današnje razvejanosti organizacije. Ta šteje 115 članov (in je bila do leta 1991 vključena v Zvezo organizacij skladateljev Jugoslavije). Prvi predsednik DSS je bil Karol Pahor, za njim pa mdr. Matija Bravničar, Vilko Ukmar, Danilo Švara, Uroš Krek, Bojan Adamič, Pavel Mihelčič in nazadnje Marko Mihevc. Ena temeljnih nalog DSS je tiskanje slovenskih skladb v zbirki Edicije DSS (Ed. DSS) najprej v sodelovanju z Državno založbo Slovenije (1951-54), nato kot njena posebna enota. Doslej je izdala 1.562 kompozicij slovenskih skladateljev. Od leta 1972 avtorsko pravno ščiti, zastopa in propagira slovenske avtorje. Na podlagi pogodb o zastopanju z slovečimi evropskimi založbami: Edition Peters - Frankfurt, Breitkopof & Härtel - Wiesbaden, Schott Music International - Mainz, Universal Edition - Wien, Boosey & Hawkes - London zastopa njihova dela na področju Slovenije. Hkrati od leta 1965 skrbi za uveljavljanje reprodukcije zlasti slovenskih komornih stvaritev; v okviru Koncertnega ateljeja DSS (KA DSS) se je doslej ob razstavah sodobnih slovenskih likovnih umetnikov zvrstilo več kot 268 prireditev. Od leta 1966 izhaja s prekinitvami tudi Bilten DSS. DSS ima od leta 1999 organizirane tudi sekcije za: sakralno glasbo (vodi Damijan Močnik) in od leta 2000 mladih skladateljev (vodi Vito Žuraj). V okviru mednarodne dejavnosti DSS je najpomebnejša ustanovitev Slovenske sekcije za sodobno glasbo (ISCM; od leta 1992 jo vodi Pavel Mihelčič). S tem pa je ISCM DSS od leta 1992 tudi članica ISCM. Tu so potem še Musica Danubiana/Glasba Podonavja, Svetovni glasbeni dnevi SLOVENIJA 2003 (29. september do 3. oktober 2003). Umetniški vodja in predsednik programskega odbora je Pavel Mihelčič.